Poglabljanje morskega sedimenta, ladijski promet, vnos balastnih vod, izpust odpadnih voda, hrup in drugi dejavniki ob izvajanju pristaniške dejavnosti posredno ali neposredno vplivajo na morsko pestrost. Nadzor nad posrednimi vplivi opravljamo z različnimi meritvami.
Neprekinjeno spremljanje morskega rastlinja, moči morskih tokov in kakovosti vode nam omogoča neposredne podatke o našem delovanju in vplivu na biotsko raznovrstnost.
Že leta 2018 smo v tretjem bazenu ob obali Ankarana začeli z letnim merjenjem dolžine listov dveh podvodnih trav (Zostere noltei in kolenčaste cimodoceja oz. Cymodocea nodosa). Monitoring leta 2023 je izkazal boljše skupno ekološko stanje morskega travnika v smeri Ankarana kot ob začetku meritev, saj je bilo stanje ocenjeno kot dobro.
V začetku leta 2023 smo začeli s kartiranjem morskih travnikov pozejdonke. Izkazalo se je, da so fragmenti morskega travnika pozejdonke dobro razviti, vzpostavljamo pa tudi redni monitoring, ki bo vključeval primerjalno analizo s podatki prejšnjih meritev.
Na tri leta preverjamo razširjenost travnikov morske trave (Zostera noltei in kolenčaste cimodoceje – Cymodocea nodosa) na območju Ankarana. Načrtujemo, da bomo tudi ta monitoring izvajali vsako drugo leto.
Stanje podvodnih travnikov v tretjem bazenu spremljamo tudi s tokomerom, saj sta smer in jakost vodnih tokov pomembni tudi pri razumevanju transporta delcev, ki povečujejo motnost morja. Na območjih podvodnih travnikov imamo zato vzpostavljene tudi meritve osvetljenosti.
Kvartalno spremljamo tudi kakovosti vode v Škocjanskem prelivu, ki prek pristanišča povezuje Škocjanski zatok z morjem. Meritve izkazujejo, da ni prišlo do onesnaženja vode z meteornimi izpusti iz luških utrjenih površin.
Ste vedeli, da …
Pozejdonka je v Tržaškem zalivu prisotna samo na majhnem območju ob slovenski obali, in sicer med Koprom in Izolo. Pojavlja se v obliki večjih fragmentov in manjših otočkov.
