Nacionalna televizija je zaradi raznolikosti in raznovrstnih dejavnosti pogost gost v našem pristanišču. Aprila je na luškem območju snemala otroško oddajo Firbcologi, v maju turistično oddajo Na lepše, junija pa še izobraževalno oddajo Ugriznimo znanost.
Oddaja ima nekoliko bolj zahtevno vsebino, vendar se avtorji trudijo, da na poljuden, sproščen in tudi duhovit način pokažejo, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja.
Teme oddaje, ki jo na TV Slovenija predvajajo že deveto leto, so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki na področju znanosti. Urednici, voditeljici in scenaristki Renati Dacinger je Združenje britanskih znanstvenih novinarjev za koncept oddaje pred kratkim podelilo posebno nagrado.
Za vse, ki ste se ob zapisanem vprašali, kakšna bi lahko bila povezava med pristaniščem in znanostjo, naj povemo, da je bila osrednja tema oddaje, ki je nastajala tudi v luškem akvatoriju, uporaba sodobnih tehnik za preučevanja morskega dna, ugotavljanje sprememb, meritve globin in vnos podatkov v pomorske karte za varen promet po morju. Novinarka Nataša Gaši se je o hidrografskih meritvah pogovarjala s Sašom Poglajnom in Aljošo Žerjalom iz podjetja Sirio. Na kratko smo strnili vsebino njihovega pogovora.
Sašo Poglajen pojasnjuje delovanje globinomera, ki je montiran na boku ladje in lahko meri 100 metrov v globino.
Za meritve globin se pri nas uporablja večsnopni ultrazvočni sonar (globinomer), ki hkrati meri globino vode ter izrisuje sliko morskega dna. Za delovanje uporablja visoke frekvence zvoka. Na sonar je pritrjena sonda za meritve hitrosti zvoka, ki je nujna za njegovo pravilno delovanje. Sonar je le osnovna enota, ki za pravilno delovanje potrebuje še pomožne senzorje, npr. senzor za določitev pozicije plovila (GPS sprejemniki), senzor za spremljanje nagibanja in usmerjenosti plovila (azimut plovbe) ter računalniško in programsko opremo, ki združuje celoten proces meritev. Sonar deluje po principu meritve časa, saj z znano hitrostjo, ki je odvisna od temperature vode, slanosti in tlaka, preračuna razdaljo odbitega signala. Največja globina, ki jo doseže večsnopni globinomer je okoli 100 m, širina posnetega pasu pa je tri-kratnik globine. Plitkejše kot je morje, ožji je pas zajema podatkov. Sonar lahko pokaže tudi globino nanosov, zato je uporaben tudi za arheološke in druge raziskave.
Hidrografske meritve enkrat letno izvajamo tudi v našem pristanišču, saj vsaka sprememba na morskem dnu vpliva na varnost plovbe. Ugotovljene spremembe se nato vnesejo v pomorske karte na katerih so vrisani tudi vsi naši bazeni, globine, boje in sidrišča. Karte so danes v elektronski obliki, primerni za informacijske sisteme, ki jih uporabljajo ladje.
