Ob zamolklih zvokih z morja se marsikdo vpraša, zakaj ladje trobijo. Za razliko od nestrpnih lastnikov jeklenih konjičkov, ki vsepovprek po nepotrebnem hupajo in nas spravljajo v slabo voljo, obstajajo za ladje strogi predpisi, ki določajo, kdaj in kako morajo plovila trobiti. Ko megla prekrije morje, nas prav ti predpisi zgodaj zbudijo ali pa nas ponoči ne pustijo spati.
Pomorstvo je vezano na številna tveganja in nevarnosti na morju, po nesreči Titanika leta 1912 pa so pomorske države začele še bolj zavzeto pisati različne predpise, ki urejajo varnost ljudi in ladij na morju. Od sprejetih mednarodnih pravil za zagotavljanje in izboljšanje varnosti na morju sta bolj znani konvencija SOLAS (predpisi za varnost človeških življenj na morju) ter Konvencija o mednarodnih pravilih za izogibanje trčenj na morju (COLREG). V Sloveniji področje varnosti in preprečevanje trčenja na morju ureja Pravilnik o izogibanju trčenju na morju. Ta med drugim predpisuje, kakšne luči in znake mora ladja imeti oz. dajati v pogojih zmanjšane vidljivosti. Med plovbo in na sidrišču morajo denimo uporabljati zvočne signale, s čimer ostale opozarjajo na svojo prisotnost. Tako se izognejo nevarnostim in nase opozorijo manjša plovila brez sodobnih navigacijskih pripomočkov (ribiške ladje, čolni).
Za ladje, daljše od 100 metrov, so predpisani piski v megli sledeči:
- 1 dolg pisk v intervalu največ 2 minut ( — ): ladja med plovbo,
- 2 dolga piska s presledkom 2 sekund, v intervalu največ 2 minut ( — 2s — ): ladja, ki se ne premika,
- 1 dolg pisk in 2 kratka piska v intervalu največ 2 minuti ( — • • ): ladja, nesposobno za manevriranje; ribiška ladja; jadrnica; oz. ladja, ki vleče ali potiska druga plovila,
- 4 kratki piski ( • • • • ): pilotsko plovilo med opravljanjem pilotaže.
Predpisi vsebujejo še celo vrsto različnih piskov, a naj bo to dovolj. Ko naslednjič zaslišimo trobljo z morja, bomo že vedeli, da se luki približuje ladja, ki najverjetneje pluje v gosti megli … in mirno lahko zaspimo nazaj.
