Luka Koper je močno povezana z morjem. O tem, da je življenje na morski strani pristanišča izjemno pestro, pričajo obiski delfinov, pojav morskih konjičkov, kamenih koral, leščurjev in številnih drugih vrst. Da je morje v luških bazenih čisto, pa dokazujejo še številne druge rastlinske in živalske vrste, ki jih lahko najdemo pod gladino.
Luški bazeni so dom številnim organizmom, ki so se prilagodili življenju pod gladino morja tik ob koprskem pristanišču. Velika morska raznovrstnost je presenetila tudi strokovnjake z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Leta 2020 so pripravili študijo, ki je razkrila, kako pester je luški akvatorij. Kot je povedal Lovrenc Lipej, teh 190 rastlinskih in 350 živalskih vrst kaže na dobro stanje okolja: »Zagotovo so nas ugotovitve presenetile, a hkrati jih lahko razložimo. Stebri, na katerih sloni večji del pristanišča, namreč nudijo dobre pogoje za naselitev številnih organizmov.«
Lipej je ob tem dodal, da so v luškem akvatoriju potrdili 15 % vseh organizmov, doslej evidentiranih v slovenskem morju: »Pri nas imamo skupno 2.250 različnih vrst. V luškem morju smo našteli 350 živalskih vrst, od tega 27 vrst rib in 325 nevretenčarjev. Ob tem smo zabeležili 190 rastlinskih vrst.«
Drugi obiskovalci luških bazenov: delfini, morski konjički in korale
Verjetno najatraktivnejši gostje Luke Koper so delfini, ki so letos že plavali v luških bazenih. Dva navadna delfina, samico in njenega mladiča, so pred meseci na območju koprskega pristanišča dalj časa opazovali člani Morigenosa – slovenskega društva za morske sesalce. Čeprav priljubljeni, so navadni delfini (Delphinus delphis) v našem morju redki. V Sredozemlju so opredeljeni kot ogrožena vrsta, zato je vsako srečanje z njimi posebno doživetje. V slovenskih vodah je to šele četrti primer opažanja, nazadnje so to vrsto pri nas opazovali pred desetimi leti.
Med ogrožene vrste sodi tudi kamena korala (Cladocora caespitosa), ki pa je redna obiskovalka luškega morja. Kot je pojasnil Lipej, gre za »bioarhitekta« oziroma biogradnika življenjskega prostora, ki v sebi ponuja možnost za življenje številnih organizmov. Hkrati so prav kamene korale indikator podnebnih sprememb. Svoj dom so pred potniškim terminalom našli tudi morski konjički, posebej zanimiva je bila še najdba golega polža vrste Piseinothecus sphaeriferus: »Šlo je za zares nenavaden primer, saj je bil to šele za peti pojav tega organizma na svetu,« je komentiral Lipej.
Stalen monitoring voda
A pokazatelj čistega morja niso samo živalske in rastlinske vrste. Pomembne podatke sporočajo merilne naprave, s pomočjo katerih v Luki Koper že vrsto let spremljamo kakovost morja. Ažurne rezultate meritev lahko spremljate na spletni strani www.zivetispristaniscem.si.
»V Luki Koper se zavedamo, da prostor, ki ga upravljamo, ni samo naš. Res je, da moramo skrbeti za stranke in posel, a hkrati je naše poslanstvo tudi v tem, da skrbimo za okolje. Skušamo narediti res vse, kar je v naši moči, da so ti vplivi čim manjši. Smo tudi eno redkih evropskih pristanišč, ki je pridobilo EMAS certifikat. Ta je odraz najvišje stopnje transparentnosti delovanja in stalnega izboljševanja na področjih, vezanih na okoljske vidike,« je pomen skrbi za okolje v koprskem pristanišču opisal Boštjan Pavlič, vodja Področja varovanja zdravja in ekologije.
Foto: Tihomir Makovec
