Letošnje leto je evropsko leto železnic, je odločil Evropski parlament. Evropske inštitucije bodo v tem letu pripravile niz dogodkov s ciljem spodbujanja uporabe železnice kot trajnostnega, inovativnega in varnega načina prevoza s poudarkom na koristih, ki jih prinaša ljudem, gospodarstvu in podnebju.
Medtem ko promet v EU povzroča 28 odstotkov emisij toplogrednih plinov, na prevoze po železnici odpade nekaj manj kot 0,5 odstotkov izpustov. Veliko vlakov je na električni pogon in železniški promet je edini, ki je od leta 1990 bistveno zmanjšal izpuste. Kljub prednostim se po železnicah prevaža le približno 7 odstotkov potnikov in 11 odstotkov blaga.
Namen evropskega leta železnic je vzpodbuditi posameznike in podjetja k uporabi železnice in s tem povečati delež potnikov in tovora v železniškem prometu. Adina Vălean, evropska komisarka za promet: »Naša mobilnost v prihodnosti mora biti trajnostna, varna, udobna in dostopna. Železnica ponuja vse to in še veliko več! Evropsko leto železnice nam daje priložnost, da spet odkrijemo to obliko prevoza. Z različnimi ukrepi bomo pomagali, da bo železniški promet izkoristil ves svoj potencial.«
Z vzpodbujanjem uporabe železnice evropske države sledijo zelenemu dogovoru (Green deal), s katerim so se zavezale, da bo EU do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov. Prehod na podnebno nevtralno družbo je namreč izziv in priložnost za oblikovanje boljše prihodnosti za vse nas. V Sloveniji je dolgoročna podnebna strategija, ki predstavlja smernice, kako bomo Slovenijo do leta 2050 pripeljali do podnebne nevtralnosti, še v pripravi.
————————————————————
Slovensko javno železniško omrežje v dolžino meri 1.207 km. 27 % prog je dvotirnih, 73 % enotirnih. Elektrificiranih je 50 % železniških prog. Javna železniška infrastruktura je v lasti Republike Slovenije. Za gradnjo, nadgradnjo, obnovo in vzdrževanje javne železniške infrastrukture je pristojna Direkcija za infrastrukturo. Upravljavec javne železniške infrastrukture je podjetje Slovenske železnice-Infrastruktura, d.o.o. Po slovenskem železniškem omrežju potekata dva jedrna koridorja: Baltsko-Jadranski in Sredozemski ter štirje železniški tovorni koridorji: Baltsko-Jadranski, Sredozemski, Jantarni in Alpsko-zahodno balkanski koridor.
Na območju koprskega pristanišča imamo 60 km železniških tirov v skupni dolžini 39 km. Njihov lastnik je Republika Slovenija, ki je podjetju Luka Koper, d. d. s koncesijsko pogodbo podelila pravico upravljanja, vodenja, vzdrževanja in razvoja.
