Slovenija je prva članica EU v vzhodnem Sredozemlju, ki je pripravila in sprejela Pomorski prostorski plan (PPP). V veljajo je stopil 17. julija 2021, Ministrstvo za okolje pa ga je javnosti predstavilo konec septembra. Gre za strateški dokument, s katerim je Slovenija prvič po osamosvojitvi sprejela načrt, ki bo uskladil vse obstoječe dejavnosti v slovenskem morju, teh je skupaj 12, kot so turizem in rekreativne vodne aktivnosti, ribištvo, marikultura, soline, podvodna arheološka dediščina ter ostale.
Evropski parlament je leta 2014 sprejel Direktivo o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje (2014/89/EU), s katero spodbuja članice k trajnostni rasti pomorskih gospodarstev, trajnostnem razvoju morskih območij in trajnostni rabi morskih virov. Kot država članica, ki ima morje, je Slovenija pristopila k pripravi prvega pomorskega prostorskega plana, ki predstavlja celostni pristop k načrtovanju in upravljanju morja.
Vpliv PPP na pristanišče
Eno od poglavij PPP-ja obravnava pomorstvo in pomorski promet. Najpomembnejša novost, ki jo prinaša za Luko Koper je ta, da lahko izkopani material pri poglabljanju morskega dna premešča nazaj v morje. Gre za trajnosten pristop, ki ga uporabljajo tudi ostala pristanišča po svetu in nam bo omogočal nadaljnji razvoj pristanišča skladno s svetovnimi trendi v logistiki – predvsem vse večje ladje, z večjim ugrezom. Tak poseg smo nazadnje opravili leta 2014, ko smo poglobili morsko dno ob kontejnerskem terminalu na 15 metrov, kar nam je omogočilo sprejem večjih kontejnerskih ladij in krepitev položaja v severnem Jadranu.
Poglabljanje morskega dna je pomembno tudi zaradi ohranjanja varnosti plovbe. V pristanišču moramo stalno vzdrževati določeno globino v akvatoriju, da omogočimo nemoteno plovbo ladij. Poglabljanje oz. čiščenje morskega dna izvajamo po potrebi, izkopani material pa smo do sedaj odlagali na za to predvidene kasete znotraj območja pristanišča.
Kam z muljem?
Poglabljanje morskega dna se izvaja na način, da se pobira usedli sediment z vodnega dna ter se ga odlaga na določeno lokacijo, ki ji pravimo »kaseta«. Tam se blato počasi suši, za kar je potrebnih več let. Nato se območje utrdi s trdim materialom ter na koncu asfaltira oziroma uredi v skladiščne površine. Praktično celotno območje pristanišča je bilo tako zgrajeno, razen zadnja dva podaljšanja prvega pomola, kar smo izvedli na pilotih.
Samo odlaganje izkopanega materiala ni problematično. Težava pa se pojavi zaradi pomanjkanja ustreznih lokacij. Zakonodaja namreč ne dopušča, da bi mulj odlagali izven območja pristanišča, kjer pa počasi zmanjkuje prostora. Na kopnem je za odlaganje mulja na voljo le še t.i. Ankaranska bonifika, območje na desni strani Železniške ceste v smeri Ankarana, ki je tudi po državnem prostorskem načrtu predvideno za širitev pristanišča. Zato je možnot premeščanja mulja na morsko dno izrednega pomena za nadaljnji razvoj in rast pristanišča.
Izbira tehnologije
Za poglabljanje morskega dna je najpomembnejša izbira bagra. Te delimo po velikosti, po tehnologiji bagranja in namensko rabo. Za poglabljanje v 2014 je izvajalec, nizozemsko podjetje Van Oord, uporabljal sesalni bager. S sesalno črpalko je najprej posesal mulj, ga skladiščil v trupu, nato pa se je v tretjem bazenu priklopil na cev in vsebino izkopanega mulja pretočil v kaseto. V primeru premeščanja materiala na dno morja pa bo uporabljena drugačna tehnika. Katera, se bomo odločili v fazi načrtovanja. Še pred tem pa bo potrebno opraviti predpisane analize in raziskave, med drugim tudi arheološke raziskave morskega dna na predvidenih lokacijah.
