Rod pomorstvo je eden od devetih rodov Slovenske vojske, v okviru katerega deluje 430. Mornariški divizion (MOD). Njihovo poslanstvo je primarna obramba suverenosti države in varovanje slovenskega morja ter obale, zagotavljanje in krepitev mednarodne pomorske varnosti ter prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti. Sedež imajo v vojašnici »Slovenski pomorščaki« v Ankaranu, le streljaj od luke Koper, na območju pristanišča pa domujejo tudi slovenska vojaška plovila.
Skupaj je v Ankaranu okrog 120 vojakov in vojakinj. Na slavnostnem dogodku 30. januarja smo se pogovarjali z Andrejem Pečarjem, namestnikom poveljnika 430. MOD.
Kako sta Luka Koper in mornarniški divizion povezana?
Z Luko sodelujemo od leta 1996, ko smo dobili prvo ladjo Ankaran. V pristanišču imamo vojaški privez, kjer je stacionirana ladja Ankaran in po letu 2010, ko smo dobili še Triglav, Luka zagotavlja privez tudi zanj, a zaenkrat žal nimamo stalnega priveza. Z Luko Koper skladno s potrebami našega diviziona sicer zgledno sodelujemo, se pa nadejamo, da bo čimprej zgrajen novi RO-RO privez v tretjem bazenu, ob katerem bomo dobili svoj stalnejši privez za naša plovila.
Za pristanišče so zanimivi tudi vaši potapljači
Imamo okrog 30 potapljačev, ki so usposobljeni za protiminsko delovanje na dnu morja. Luka Koper je za Slovenijo strateškega pomena, prav tako je pomembna tudi za marsikatero zaledno državo, najpomembnejša luka za Avstrijo recimo, ogromno industrije in gospodarstva je vezano na koprsko luko. Naši potapljači so usposobljeni za lokalizacijo in nevtralizacijo vsake podvodne mine, zato je ta enota izjemnega pomena tudi za varnost plovnih poti. Mine se lahko uniči (aktivira) v morju, lahko pa se jih iznese na kopno in odpelje na mesto uničenja.
Kakšno je zanimanje za poklic mornarja v slovenski vojski?
Včasih je bilo težje priti v našo enoto, ker se je najprej polnilo enote prve brigade. Danes imamo izoblikovano lastno enoto in prav zdaj smo sprejeli nekaj novih mornarjev, si jih pa želimo še. V Vipavi za novince najprej izvajamo temeljno usposabljanje, potem pa pridejo k nam in se začnejo specialistično usposabljati, da bi postali mornarji. Na žalost trenutno nismo konkurenčni s plačami, zato se nekateri izkušeni mornarji selijo v privatni ali gospodarski sektor, kjer imajo podobne delovne naloge.
Je večina članov mornariškega diviziona z Obale, domačinov, ki so odraščali z morjem?
(smeh) Ne, poveljniki ladij so prav vsi od drugod, že kar nekaj časa ne prihajajo s pomorske šole ampak iz drugih šol. Tudi sicer je večina mornarjev iz našega voda iz bolj oddaljenih krajev.
So misije sanje vsakega vojaka – mornarja?
Misije so najboljša izkušnja, da prideš do realne asociacije na dogodek, za katerega se uriš, bojno stanje. Ne želimo si vojne, ampak le na misijah se lahko realno primerjaš z drugimi in na operaciji ugotoviš, kaj si se naučil in kje si lahko še boljši. Je pa sodelovanje na misiji tudi dodaten zaslužek za vojaka, kar je seveda še dodatna motivacija za udeležbo.
Kaj mornariškemu divizionu prinaša prihodnost?
Izzivov je kar nekaj, predvsem pri kadrovanju in usposabljanju našega kadra, pri vzdrževanju naših delovnih sredstev, ki niso poceni. Ker smo del javne uprave, smo podvrženi javnim naročilom, vedno več pa je tudi nalog, poleg tistih na morju še nalog na kopnem, pomoč policiji pri varovanju meje in podobno.
Vsem članom 430. MOD želimo veliko delovnih uspehov in da bi se vsakič varno vračali v domači pristan. Za koga? Za Slovenijo!
