2. junij – dan železničarjev – vsako leto obeležimo tudi v Luki Koper, ki je začetna in končna točka največje količine po slovenskih tirih potujočega tovora. Več kot polovico ladijskega pretovora prihaja ali zapušča pristanišče po tirih, zanj skrbi ekipa 55 sodelavcev.
Slovenija je 2. junij le nekaj let po osamosvojitvi razglasila za dan železničarjev. V spomin na prihod prvega vlaka iz Gradca na slovensko ozemlja – 2. junija 1846. Odsek od Gradca do Celja je bila tretja od skupno šestih etap gradnje t. i. Južne železnice – železniške proge, ki je povezovala avstrijsko prestolnico Dunaj s Trstom, najpomembnejšim pristaniščem avstrijske monarhije. Traso proge so začeli načrtovati leta 1837, graditi pa že leto kasneje. 577 km dolgo progo (od tega 288 km po slovenskem ozemlju) so gradili 18 let. Koncesijo za gradnjo je najprej dobil grški bančnik, vendar je država že zelo kmalu z dekretom odločila, da bo progo gradila sama. Prvi vlak s cesarjem Francom Jožefom, ministri in drugimi imenitnimi gosti je v Trst prisopihal 27. julija 1857. Leta 1876 je avstrijska monarhija za potrebe svojega mornariškega vojnega oporišča v Puli dogradila še odsek Divača – Pula. Prav na tem delu južne železnice je 91 let kasneje pri naselju Prešnica svoj železniški priključek dobil tudi Koper.
Železnica je dala izreden pečat gospodarskemu in družbenemu napredku v slovenskem prostoru. Prihranki v prevoznih časih so bili veliki. Pred železnico so tovor z Dunaja v Trst vozili s konjskimi vpregami kar 8 dni. Z vlakom se je čas potovanja skrajšal na 16 do 24 ur.
Na območju pristanišča imamo 39 km železniških tirov
Za železniški transport v pristanišču in za povezavo s postajo Koper – tovorna, ki je na javni železniški infrastrukturi, skrbi ekipa 55 sodelavcev. Največ je strojevodij, imamo pa še premikače, vodje premikov, dispečerje in vodje izmen ter tiste, ki vodijo in odgovarjajo za delo celotne ekipe. Njihova glavna naloga je, da vagoni s postaje Koper – tovorna pravočasno pridejo v pristanišče, kjer jih razporedijo pred posamezna skladišča in manipulativne površine, ter sodelovanje v tehnoloških postokih terminalov pri razkladanju in nakladanju vagonov. Na območju pristanišča imamo 60 tirov oz. skupno 39 km železniških industrijskih tirov.
Vozni park luških železničarjev
Pri svojem delu uporabljajo tri lokomotive in šest kombiniranih cestno-tirnih vozil, od tega sta dve električni. Lokomotive uporabljamo predvsem za prevoz vagonov med pristaniščem in tovorno postajo Koper, pri premiku vagonov pri nakladanju rude in premoga in za premik težjih vlakovnih kompozicij v pristanišču. Kombinirana vozila pa uporabljamo pri premikih vagonov pri nakladanju in razkladanju razsutih, tekočih in generalnih tovorov ter za premike vagonov na celem območju pristanišča.
Od 900 do 1200 vlakov na dan
V pristanišče lahko sprejmemo od 900 do 1.200 vagonov na dan, t. j. od 55 do 60 vlakov. Dnevno v povprečju naložimo 10 kontejnerskih vlakov, 10 vlakov rude in premoga, 2-3 vlake z naftnimi derivati, 6-7 vlakov z avtomobili, ostali vlaki pa pripeljejo oz. odpelejo razne generalne tovore (proizvodi iz železa, papir) ter tovore v razsutem stanju (soja, fosfati, ilmenit, glinica…). Dnevno v povprešju naložimo/razložimo med 800 in 900 vagonov. Tako kot luško delo se tudi delo železničarjev odvija 24 ur na dan, sedem dni v tednu.
V letu 2019 je v naše pristanišče pripeljalo in odpeljalo 22.329 vlakov z 412.785 vagoni. Največ jih je bilo v domeni Slovenskih železnic, drugi prevozniki, ki tovor prevažajo v naše pristanišče, pa so še Adria Transport, Rail Cargo in Primol. V letu 2019 smo v pristanišču naložili in razložili 288.705 vagonov, razmerje med naloženimi in razloženimi je bilo 61:39.
Vsem železničarjem iskreno čestitamo in se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za ves vloženi trud in predanost.
