V Luki Koper, kjer na leto privežejo okrog 2000 ladij, le malokrat vidijo ženski obraz med ladijskimi posadkami. Tokrat pa smo naleteli celo na Slovenko, častnico na ladji Cdry Brown, ki sicer pogosto prihaja v koprsko pristanišče. Delo druge častnice na tej ladji opravlja Barbara Virant, ki se ji je uresničila želja pluti po širnem morju. Zaupala nam je njeno zgodbo.
»Mnogi so mi dejali, da Ljubljančani ne znamo plavati, ampak mene morja ni strah,« je na začetku pogovora odločno povedala Barbara. Želja po morju je v njej rasla že v osnovni šoli. Hotela je na pomorsko šolo, vendar so jo prepričali da je izbrala poklic medicinske sestre. S tem pa njena želja ni usahnila.
Po zaključeni srednji šoli se je vpisala na študij navtike na Fakulteti za pomorstvo in promet, kjer je po treh letih tudi diplomirala. Iskanje ladje za kadeturo (pripravništvo) ji je vzelo kar nekaj časa. Prvi razgovor na Splošni plovbi ni obrodil sadov, zato se je začasno zaposlila kot stevardesa na 30-metrski jahti. V drugo je šlo bolje in Barbara je lahko opravila pripravništvo na kontejnerski ladji Splošne plovbe, ladji Pohorje. »Leto dni sem plula na liniji Zahodna Evropa – Zahodna Afrika ter po prihodu domov uspešno opravila poročniški izpit. Pričela sem pošiljati prošnje za delo, vendar so bili odgovori, ki sem jih prejela, bolj v smislu, dali smo vas v svojo bazo podatkov.«
Zahvaljujoč profesorju s fakultete je Barbara nekega dne prejela klic, se na razgovoru dobro odrezala in danes je del 13-članske posadke na italijanski ladji Cdry Brown. »Sem druga častnica, po hierarhiji na ladji tretja v vrsti. Sem edina ženska v nacionalno mešani posadki. Poveljnik in kadet sta Italijana, prvi častnik, kuhar in strojnik so Romuni, ostali člani posadke pa prihajajo iz Ukrajine. Kot druga častnica skrbim za navigacijske karte, zadolžena sem za risanje poti ter za komunikacijsko in reševalno opremo, glede na izobrazbo pa je v moji domeni tudi medicinska oskrba.«
Barbara ne skopari s pohvalami, ko jo sprašujemo o posadki: »Zelo lepo so me sprejeli, vzdušje na ladji je odlično, vsak pozna svoje delo, tudi kuhar, čeprav Romun, kuha odlično, predvsem italijansko hrano.«
Glede na to, da ima zaenkrat le pogodbo za določen čas, nas je zanimalo, kakšni so njeni nadaljnji načrti, želje. »Želim si pluti na križarki, zanimajo pa me tudi tankerji za prevoz nafte ali plina.« Kaj pa piratov, se jih ne boji? »O nevarnostih sploh ne razmišljam. Ladja zame pomeni delo in obenem varen dom za nekaj mesecev.«
Ladjo za generalne tovore Cdry Brown so izdelali leta 2010 v kitajski ladjedelnici Jiangyn. V dolžino meri 107 m, v širino 18 m, njena nosilnost pa je 8.049 ton. Pluje pod italijansko zastavo, njeno matično pristanišče je Neapelj. V Luki Koper so jo privezali že 35-krat, prvič leta 2012. Ob njenem zadnjem postanku v Kopru so nanjo naložili 8.422 m3 oz. 5.741 ton rezanega lesa za Alžirijo in Maroko.
Leto posvečeno ženskam
Organizacija združenih narodov je leta 2005 na pobudo Mednarodne pomorske organizacije IMO (International Maritime Organization) 26. september razglasila za svetovni dan pomorstva in s tem potrdila vlogo in pomen, ki ga ima pomorska dejavnost v svetovnem globalnem gospodarstvu. Pod okriljem organizacije IMO, katere članica je tudi Slovenija, se vsako leto zvrsti vrsta dogodkov s posebno pomorsko tematiko. Letošnje prireditve so posvečene ženskam: za njihovo večjo vlogo v pomorski skupnosti.
Generalni sekretar organizacije IMO Kitack Lim: “Ženske v pomorskem svetu so danes močne in nenehno izzivajo staromodno dojemanje ženskih poklicev. Izkušnje nam govorijo, da je raznolikost boljša. Boljša je za timsko delo, vodenje in nenazadnje za poslovno uspešnost. Pomorski svet se spreminja, gre na bolje. Ženskam se odpirajo vznemirljive in koristne poklicne priložnosti. Odziva se nova generacija močnih in nadarjenih žensk. Dokazujejo, da je pomorska industrija v današnjem svetu namenjena vsem. Ni torej važen spol, važno je kaj znaš delati!«
Za pomorske poklice se odloča vse več žensk, vendar si zaposlitev večinoma poiščejo v pomorskih upravah, pomorskih agencijah, pristaniščih, izobraževalnih ustanovah … , pomorščakinj na ladjah pa je še vedno malo. Po ocenah Mednarodne organizacije dela (ILO) je od skupnih 1,25 milijona pomorščakov na svetu 1-2 % žensk. Večina jih dela na ladjah za križarjenje, na tovornih ladjah pa le okrog 0,12 %.
