Luka Koper letos praznuje 60. jubilej, kljub temu pa mnogi pravijo, da se zdi, kot da je že od nekdaj tam. V šestih desetletjih je pristanišče povsem spremenilo podobo prostora na severnem in vzhodnem delu mesta Koper. Včasih majhno pristanišče, ne preveč urejeno niti cenjeno, danes velika luka, sodobna po izgledu in dogajanju v njem. Nekoč majhna pristaniška mesta so se ob boku luke razvila v prebivalcem in obiskovalcem prijazen prostor, infrastrukturno urejen in živahno poseljen. Tokrat smo poiskali najbolj očitne primere, kako se je od nekoč do danes spremenilo bistvo pristaniškega dela.
Začetki so bili težki, saj so delavci pristanišče gradili s skromno opremo in ob pomoči mladinskih delovnih brigad ter vojske. Ustreznih dvigal niso imeli, zato so večino pripomočkov za premikanje 20-tonskih blokov pri gradnji prve obale izdelali sami. Kamenje so iz bližnjih kamnolomov vozili kar s kmečkimi vozovi s konjsko vprego. Pri gradnji nasipa, ki je zaprl Škocjanski zatok, so uporabili borove pilote, deske in jalovino. Medtem ko so takrat gradnjo prilagajali razpoložljivi skromni opremi, danes pri gradnji pristaniških objektov uporabljajo sodobne tehnike, opremo ter moderne gradbene materiale.
Podjetje Pristanišča Koper, predhodnik današnje družbe Luka Koper, je bilo ustanovljeno 23. maja 1957. Prevzelo je nakladanje in razkladanje ladij v vseh starih pristaniščih Koper, Izola in Portorož ter pričelo aktivnosti za preusmeritev blagovnega prometa v koprsko pristanišče, ki se je gradilo. Za skladiščenje blaga so takrat usposobili opuščeni tunel v Portorožu, skladišče soli v Portorožu in tedanjo vojaško konjušnico na severni obali Koper. Danes ima koprsko pristanišče skoraj 250.000 m2 zaprtih skladišč, 76.000 m2 pokritih površin, 900.000 m2 odprtih površin in 203.000 m3 rezervoarjev za skladiščenje tekočih tovorov.
Prva tovorna ladja, parnik Gorica, je novo pristanišče v Kopru simbolično odprla leta 1958, že naslednja pa pripeljala 3.000 ton sladkorja. Danes v koprski luki privežejo že preko 2.000 ladij na leto. V šestih desetletjih so na ladje naložili in z ladij razložili skoraj 378 milijonov ton blaga, od tega 8 milijonov kontejnerjev in 8 milijonov avtomobilov. Ladje, ki prihajajo v Koper so vse večje. Največja do sedaj je pripeljala kar 222.523 ton železove rude. Ob obalo kontejnerskega terminala pa lahko danes privežejo največje kontejnerske ladje, ki plujejo po svetovnih morjih, tudi take z 20.000 kontejnerskimi enotami (TEU) na krovu.
Pretovarjanje blaga z ladij je v prvem desetletju delovanja pristanišča potekalo le z dvigali, ki so jih imele ladje. Prvo obalno dvigalo so v Luki Koper kupili leta 1968, danes jih je na luških obalah že 22. Vsako od njih ima obešalo prilagojeno tovoru, ki po svetu potuje v različnih oblikah. V začetnem obdobju je prevladoval kosovni tovor, blago v škatlah, zabojih, vrečah, … ladje so vozile brez stalnega voznega reda, obešalo na dvigalu je bil kavelj, pri luškem delu je bilo veliko ročnega prekladanja blaga.
Prav uvedba kontejnerjev je temeljito spremenila metode in tehnologije transporta v logistiki, torej ne samo v pristaniščih ampak tudi pri pomorskih in kopenskih prevozih ter distribuciji nasploh.
Podoba pristanišča se skozi čas spreminja, iz mladenke je postala uglajena gospodična, malo se je poredila in izpopolnila. S svojo prezenco je seveda vplivala tudi na izgled obeh mest, ki se z njo stiskata v objemu koprskega zaliva.
Iz Istre, brezplačnega mesečnega časopisa Primorskih novic (julij 2017)
