Sueški kanal (164 km) je najkrajša plovna pot med Evropo in Azijo, prvotnega pa so odprli že davnega leta 1869. Leta 1956 ga je takratni predsednik Gamal Abdel Nasser nacionaliziral in od takrat Sueški kanal predstavlja ponos egipčanskega naroda.
Nova, 72 kilometrska plovna pot vključuje 35 km na novo zgrajenega kanala, ki so ga vkopali skozi puščavo, in še dodatnih 37 km razširjenega in poglobljenega obstoječega kanala za večje ladje. Novi kanal je precej večji od prvega, omogočal bo hkratno plovbo ladij v obe smeri. Čas plovbe naj bi se zmanjšal z dosedanjih 18 na 11 ur, prepustnost pa naj bi se podvojila (z 48 na 97 ladij dnevno).
Verjetno najbolj občudovanja vreden pa je čas izgradnje, saj je bil zaključek del načrtovan v 3 letih, kanal pa so dejansko dokončali v pičlih 11 mesecih, kar je dve leti prej. Za dela so namreč angažirali kar 6 mednarodnih podjetij, med drugim tudi iz Amerike, Belgije in Nizozemske, ki so kopala in poglabljala obstoječo vodno pot. Delali so noč in dan, na 6 odsekih – samo na enem je delalo cca 1.100 ljudi, dosežek pa je resnično zavidljiv!
Poleg novega kanala so na območju zgradili še šest novih tunelov pod kanalom ter območje ob kanalu (76.000 km2), ki bo namenjeno mednarodnim logističnim, komercialnim in industrijskim dejavnostim. S tem naj bi zagotovili 1 milijon novih delovnih mest in potrojili prihodke kanala.
Današnje inavguracije novega kanala pa naj bi se poleg številnih visokih arabskih in afriških predstavnikov modre krvi, političnih institucij ter gospodarstvenikov udeležili tudi častni gost Francois Hollande, predsednik Francije in drugi predstavniki nekaterih evropskih držav. Veličastni dogodek bodo med drugim zaznamovali tudi opera Aida, ki jo bo izvedla kairska opera, priznani egipčanski glasbenik Omar Khairat bo izvedel koncert z več kot 1.000 sodelujočimi.
Zaradi te novosti pa v Luki Koper kratkoročno ne pričakujemo bistvenega povečanja števila ladij oz. pretovora, saj na izbiro transportnih poti vpliva več faktorjev. Prav tako zaenkrat ne pričakujemo, da bi se bistveno skrajšal čas plovbe med Azijo in Evropo oz. Koprom. Zagotovo pa je to dobra novica za vse, ki delujemo v pomorskem prometu, saj bo razširitev pozitivno vplivala na globalne prometne tokove. Naj spomnimo, da velik delež kontejnerjev, ki potuje v koprsko pristanišče, prihaja ravno preko Sueškega prekopa.
