Kontejner ali standardiziran kovinski zabojnik je vse bolj priljubljen in uporaben način prevoza blaga po celem svetu. Ko blago enkrat spravimo v kontejner, lahko to kovinsko škatlo prestavljamo iz kamiona na ladjo, z ladje na vlak, ali obratno, kar zmanjšuje tudi stroške prevoza. Zato je pretovor kontejnerjev v svetu v porastu (za približno deset odstotkov letno) in vsa pristanišča na svetu v zadnjih letih največ vlagajo v kontejnerske terminale. Tudi v Kopru, kjer podjetje Luka Koper gradi in upravlja edino slovensko tovorno pristanišče in je razvilo največji in najuspešnejši kontejnerski terminal v Jadranu.
Prvi kontejner je v koprsko pristanišče prispel leta 1973. Dobrih šest let so kontejnerje prekladali z navadnimi dvigali na klasičen način, leta 1979 pa je bila na novozgrajenem prvem pomolu zaključena izgradnja kontejnerskega terminala. Dolžina obale je takrat merila 150 m, ob obalo so lahko privezovali ladje z ugrezom do 9,5 m. Zmogljivost terminala je bila takrat le 50.000 TEU (kontejnerskih enot – Twenty feet container unit) na leto. Danes je kontejnerska obala dolga 600 m, na njej stoji osem kontejnerskih dvigal (največja štiri so razreda post-panamax) in letna kapaciteta pretovora znaša 850.000 TEU.
»Prvi v Jadranu smo postali, seveda zaradi boljšega servisa, predvsem pa zaradi investicij v kontejnerski terminal. Zanimivo, da smo v najbolj črnih letih svetovne gospodarske krize, leta 2010 in 2011 povečevali pretovor kontejnerjev za več kot 30 odstotkov letno in to predvsem zaradi podaljšanja prvega pomola in nakupa novih dvigal. Rast pretovora je namreč odvisna od investicij v pristaniško infrastrukturo, za kar Luka Koper skrbi že 58 let«, je poudaril predstavnik pristaniške družbe Sebastjan Šik.
|
Pristanišče |
Ladijski pretovor v TEU – leto 2014 |
|
Reka |
149.838 |
|
Trst |
506.007 |
|
Benetke |
456.068 |
|
Koper |
674.033 |
|
Ravenna |
222.548 |
V Luki Koper imajo na področju kontejnerjev ambiciozne načrte. Sredi leta bodo morje ob kontejnerski obali poglobili še za dodaten meter na 15 metrov globine. V teku je tudi že priprava dokumentacije za podaljšanje prvega pomola še za 100 metrov. Tudi sicer bodo do leta 2020 večino od več kot 200 milijonov investicij v pristaniško infrastrukturo namenili kontejnerskemu terminalu. S tem bodo letno zmogljivost terminala povečali na 1,15 milijona TEU. »O gradnji tretjega pomola namenjenega kontejnerjem za enkrat ne razmišljamo iz čisto ekonomskih razlogov. Tretji pomol se je z državnim prostorskim načrtom tako zmanjšal, da ima maksimalno kapaciteto le 700.000 TEU, kar je že skoraj količina, ki jo delamo danes. Predvidena investicija pa znaša kar 450 milijonov. Da ne omenjamo famoznega zaščitenega hroščka, ki mu je treba zgraditi nov življenjski prostor in ga dve leti opazovati, če mu nova lokacija ustreza«, dodaja Šik.
Zaradi poglobitve morskega dna in povečevanja kontejnerskih zmogljivosti je Koper danes povezan z Daljnim vzhodom kar s tremi direktnimi ladijskimi linijami, s katerimi upravljajo največji svetovni kontejnerski ladjarji. Vendar ti, poleg pristaniških storitev potrebujejo tudi zanesljive kopenske povezave. Polovica kontejnerjev, ki jih pretovarjajo v Kopru, potuje po cesti, druga polovica pa po železnici. Danes si namreč ne moremo predstavljati modernega pristanišča brez učinkovitih kopenskih povezav. Ko bodo te zasičene zaradi enotirne proge, bo tovor iskal druge poti, verjetno preko sosednjih pristanišč, kar bi bilo slabo za koprsko pristanišče in slovensko logistiko nasploh.
—
Iz priloge Primorskih novic ISTRA, februar 2015
