Dragi moji Prijateli…
Vse se je začelo pred desetimi leti. V mojo pisarno je stopil prijeten možak v obleki (v tistih dneh so Slovenci praviloma nosili obleke …) in mi izročil zemljevid Evrope. Govoril je z naglasom, ki ga nisem poznal, in mi pripovedoval zgodbe o majhni deželi, ki bo vstopila v Evropsko unijo. Država se imenuje »SLOVENJA«. Seveda sem, kot vsi, rekel: Aha, Slovaška?, on pa je vztrajal: Ne, Slovenija!
Pojasnil mi je izjemen geografski položaj države, moralno držo njenih prebivalcev in velik potencial uporabe Slovenije kot vstopne točke v Evropo. Možaku je bilo ime… Gracijan! Leto za letom je prihajal v mojo pisarno, mi pripovedoval zgodbe o tej čudoviti deželi (za katero sem dvomil, da sploh obstaja …), ki se imenuje Slovenija. Vsakič sem se mu zahvalil, pospravil še eno mapo v predal in nanjo pozabil…
Leta 2006 (vsaj mislim, da je bilo takrat) sem se prvikrat odločil, da se bom sam prepričal… Slovenijo sem obiskal z delegacijo (nihče od njih ne dela več na našem področju) in bil povsem očaran! Slovenija obstaja, čudovita in očarljiva, gostoljubna in hkrati sumničava, predvsem pa je bilo vzdušje nepozabno!
Od mojega prvega obiska Slovenije je po Savi preteklo veliko vode … Po tridesetem sem obiske Slovenije prenehal šteti – SLO je postala moj drugi dom. V teh letih sem se veliko naučil o državi, njeni zgodovini in politiki, dobri in slabi, o hrani in čudoviti pokrajini, predvsem pa o LJUDEH!
Slovenija je edini kraj razen Izraela, kjer lahko najamem avto brez GPS-a. Je edini kraj, kjer se sredi noči počutim varen in neogrožen. Jezik, ki mi je sprva zvenel kot strašen hrup, je postal glasba za moja ušesa – in hrana! Palacinka, gibanica, goveja juha, strukly … in – najboljša cremsnita v vsem vesolju J (Prepiral sem se z ljudmi, ki so se vračali iz Avstrije in Nemčije in jim pojasnjeval, da niso jedli prave kremšnite, če niso obiskali Bleda – in pika!).
Z leti sem srečal tooooliko čudovitih ljudi! Sklenil sem resnična prijateljstva, tesne prijateljske vezi, ki trajajo celo življenje – posel je bil zgolj izgovor… Resnično zadovoljstvo je bilo delati z ljudmi, preprostimi, prijaznimi, toplimi in – presenetljivo – nekateri so bili celo bolj neposredni kot tipičen Izraelec… (kar si nisem niti mislil, da obstaja :)).
Spominjam se Kopra kot starega pristanišča brez kakršnihkoli kapacitet, ki se je leto za letom vse bolj razvijalo (dodatnih 13, 14, 16). Bil sem razočaran, ker na preglednem mestu imenovanem »t(r)opless« nisem nikoli nobene videl… /op. prevajalca: topless v ang. pomeni zgoraj brez/, namesto tega me je prepihala grozna burja. 🙂
Videl sem Koper, ki se je spremenil v mesto tolikih krožišč, kot je njegovih prebivalcev in v čudovit kraj, katerega odkrivanje je prava zabava! V vseh teh letih sem obiskal malodane vsak hotel v verigi Lifeclass. Obiskal sem tudi Maribor, Jesenice, Tenetish, Redenci, Portoros, Isola, Piran – Lubljana! in toliko drugih prelepih krajev in videl zgolj vrh ledene gore ene najlepših in najbolj osupljivih dežel na vsem svetu!!!
Bil sem tisti, ki se je bolj kot kdorkoli drug boril za to, da bi se odločili za dva odhoda v Koper na teden! Jaz sem prepričal MSC in ZIM, da bodo z izboljšanjem linij do Kopra pridobili velik potencial in spravili na kolena konkurenco! Imel sem prav!!! In bil ponosen! Nikoli nisem delal s Trstom in Benetkami, čeprav so dolga leta letali za mano!!! Verjel sem (in še vedno verjamem) v Slovence – verjamem, da so BOLJŠI! Trdo delajo, mar jim je in znajo ceniti podjetja in ljudi, s katerimi sodelujejo.
Če vam še vedno ni jasno… odhajam. Po več kot desetih letih je prišel čas, ko moram naprej – upam in vem, da so vezi, ki sem jih stkal in ohranjal v vseh teh letih, nekaj, kar bom negoval vse življenje. Pogrešal bom vse in vsakogar od vas. Veselim se srečanja z vami in upam, da bom dovolj bister in imel dovolj sreče, da bo tudi moja prihodnost povezana z VAMI in vašo osupljivo deželo.
Moj položaj bo prevzela čudovita Olgica in nedvomno si ga zasluži. In če vam prišepnem še skrivnost – tudi ona je »okužena«… (tako kot jaz je nora na Slovenijo. :))
Vsem vam želim čudovito prihodnost in veliko uspeha in se vam ZAHVALJUJEM za nepozaben čas, ki smo ga preživeli skupaj, in prijateljstvo.
Hvala vsem!
Amit Lesly
Pismo je bilo naslovljeno na številne slovenske poslovne partnerje, ki so z izraelsko družbo STM sodelovali pri pretovarjanju, skladiščenju in transportu izraelskega tovora. Med njimi so tudi naši sodelavci s Terminala za sadje in PC GT. Pismo smo prevedli in objavili z dovoljenjem g. Leslyja.
