Na pomoč nam je priskočil izkušeni oljkar Igor Novak iz Društva oljkarjev Slovenske Istre, ki je s svojo skupino nabral kar 411 kg oljk, kar je po mletju dalo okoli 70 litrov oljčnega olja. Izplen je bil 15,6%.
Luško »tekoče zlato«, kot je olivno olje imenoval Homer, bomo tudi letos ustekleničili in uporabili kot poslovno darilo, ki je vedno zelo dobro sprejeto.
V pristanišču smo prve oljke posadili pred 17 leti z željo postati »zeleno pristanišče«. Prednost smo dali avtohtonim vrstam rastlinja, ki je prilagojeno tukajšnjim razmeram, podnebju in slanosti tal, za kar so se oljke izkazale za idealno rešitev. Danes raste v pristanišču 230 oljčnih dreves sorte ličino in istrska belica. Predvsem slednja je primerna za vetrovna območja, saj plodovi ne odpadejo tako hitro z drevesa. Oljke so v luki izredno dragoceno drevo, saj odlično uspevajo in dajejo pristanišču prijazen, zelen videz.
Zanimivost:
Zgodovinarji domnevajo, da so oljke gojili že pred 5000 leti na Kreti. Za prvo širitev oljk po južnem Sredozemlju so zaslužni Feničani, odlični pomorščaki in trgovci. Za njimi so oljke severneje ponesli Grki, ki so jih domnevno prinesli tudi k nam. V antični Grčiji so oljčno olje zelo cenili zaradi njegove vsestranske uporabnosti tako v prehrani kot v kozmetiki.
Oljka pri nas najboljše uspeva v Slovenski Istri. Vrhunsko oljčno olje Slovenske Istre je od leta 2007 vpisano v evropskem registru zaščitenih izdelkov.
Oljka je simbol rodnosti, slave in miru. V antični Grčiji je slavila zmagovalce, predstavljala pa je tudi simbol očiščenja in večnosti.
