Pristaniška dejavnost ustvari približno četrtino prihodkov gospodarstva v Obalno-kraški regiji in več kot 17 % dodane vrednosti. Pomembno vlogo pristanišča potrjuje tudi dejstvo, da zaposluje 15 % vse delovne sile v regiji.
V zadnjih letih pridobiva čedalje večji pomen tudi potniški promet, ki z obiskom križark spodbuja razvoj mesta, regije in turizma.
Vpliv pristaniške dejavnosti na slovensko gospodarstvo je razviden tudi iz študije Gospodarske zbornice Slovenije, ki smo jo naročili, in analizira obdobje med letoma 2009 in 2018.
Rezultati študije so prikazani na spodnji sliki.
Ste vedeli, da …
Živahen vrvež v pristanišču dnevno soustvarja več kot 3.000 posameznikov – poleg zaposlenih v Skupini Luka Koper še predstavniki državnih organov, železničarji, prevozniki, mornarji in ostali, ki skrbijo za podporne storitve.
Vpliv pristaniškega sektorja na gospodarstvo v Sloveniji in Obalno-kraški regiji
(podatki iz študije Gospodarske zbornice Slovenije iz leta 2020)
Ožje dejavnosti Luke Koper
- Prekladanje
- Skladiščenje
- Upravljanje pristaniške infrastrukture
Širše podporne pristaniške dejavnosti
- Pilotaža
- Vleka
- Oskrba in vzdrževanje ladij
- Privezovanje ladij
- Kamionski terminal
- Kontrolna dejavnost
- in druge splošne storitve
Kaj vse štejemo pod pristaniško dejavnost?
Na pristaniške dejavnosti je bilo leta 2018 vezanih 7.154 delovnih mest.
Skupni prihodki pristaniške dejavnosti so v letu 2018 znašali več kot 1,2 milijarde €.
Pristaniška dejavnost je za vsak ustvarjen 1 € dodane vrednosti prispevala (skoraj) +1 € k dodani vrednosti v ostalih dejavnostih.
Vsako delovno mesto v pristaniški dejavnosti je v letu 2018 prispevali še k 1,55 delovnega mesta v ostalih dejavnosti.
1 evro prodaje v pristaniški dejavnosti ustvari še 3,3 evra v gospodarstvu.
24 % prihodkov gospodarstva v Obalno-kraški regiji je vezanihg na pristaniško dejavnost.