Prvi v Sloveniji kontinuirano merimo hrup že od leta 2007

Pristanišče s svojo dejavnostjo predstavlja vir hrupa določene stopnje, ki se z oddaljenostjo od vira zmanjšuje.

V okviru projektne študije »Emisije hrupa pristanišča« merimo raven hrupa na treh mejnih točkah znotraj pristanišča in jih kot prvi industrijski obrat 24 ur na dan prikazujemo on-line na našem portalu za trajnostni razvoj pristanišča. Meritve izvaja Zavod za varstvo pri delu.

Glavne izvore hrupa znotraj pristanišča smo prepoznali pri aktivnostih pretovarjanja blaga, uporabi luške mehanizacije in ob gradbenih delih. Zaznaven vir hrupa povzročajo tudi ladje.

Vrednotenje rezultatov meritev hrupa izvaja pooblaščena organizacija na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18). Vrednotenje rezultatov meritev in letne aktivnosti zmanjševanja hrupa si lahko ogledate na Trajnostnem poročilu v poglavju Ljudje in okolje/Poročila in dokumenti.

Prikazane vrednosti hrupa so informativne (indikativne) narave in NE izkazujejo stanja hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana, Kopra ali Bertokov, saj so merilne naprave nameščene v pristanišču. Merijo ves hrup v okolici merilne naprave (hrup, ki je posledica delovanja pristanišča, kot tudi preostalega hrupa – hrup cest, dejavnosti ljudi, zvoki narave ipd). Meritve ob vetrovnem in deževnem vremenu ne izkazujejo realnih vrednosti, ker zvoki narave ne predstavljajo industrijskega hrupa.

V zadnjih letih smo izvedli naslednje ukrepe za zmanjševanje ravni hrupa:

• hrupnejše aktivnosti smo prestavili in jih izvajamo v notranjosti pristanišča;
• izdelujemo letne karte hrupa, preko katerih načrtno spremljamo izboljšave na tem področju;
• iz mestnega jedra smo umaknili del pristaniške dejavnosti in ga v skladu z interesi lokalne skupnosti nadomestili s potniškim terminalom;
• na pristaniških obalah uvajamo elektrifikacijo infrastrukture;
• preplastitve manipulativnih površin,
• podpis Pisma o nameri o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjševanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje, ki vključuje ustanovitev posebnega sklada, preko katerega bo Luka Koper zagotavljala 200.000 € letno za pomoč prebivalcem starega mestnega jedra, ki so najbolj izpostavljeni vplivom pristanišča (na primer za zamenjavo oken, fasad in podobno), zavezo Luke Koper, da bo postopno sprostila območje ob prvem in drugem vezu, ko bo pridobila dodatne kapacitete oziroma priveze na drugih lokacijah v pristanišču, odstop Mestni občini Koper skladišče 3 ob potniškem terminalu (nekdanje blagovne rezerve) za družbeno koristne dejavnosti, zagotavljanje pomoči v primeru onesnaženj na morju.

Da bi si lažje predstavljali, kako hrup dojemamo v vsakodnevnem življenju, so spodaj prikazane različne jakosti hrupa.